Je bilo | |
---|---|
Poklic | • Socialni aktivist • Politik |
Zabava | Zabava Bharatiya Janata (BJP) |
Znan po | Biti eden najbolj priljubljenih križarjev proti trojnim talakom v Indiji |
Osebno življenje | |
Datum rojstva | Leto 1982 |
Starost (od leta 2020) | 38 let |
Rojstni kraj | Udham Singh Nagar, Uttarakhand |
Državljanstvo | Indijski |
Domače mesto | Udham Singh Nagar, Uttarakhand |
Izobraževalna kvalifikacija | Podiplomski študij sociologije |
Družina | Oče - Iqbal Ahmed Mati - Feroza Begum Bratje in sestre - 3 |
Religija | Islam |
Polemika | Oktobra 2015 je bila na obisku pri starših, ko ji je mož Rizwan Ahmed poslal pismo o razvezi. Beseda 'talaq' je bila v njej napisana trikrat. Otroke je morala po ločitvi prepustiti možu. Bano se je o zadevi posvetoval z lokalnimi kleriki, ki so ji povedali, da je ločitev, kot jo dovoljuje islam, veljavna. Razmere so jo psihično poslabšale. Nato je na vrhovno sodišče vložila peticijo, v kateri je pozvala k uvedbi prepovedi 'takojšnje trojne talake', poligamije in nikah halala. |
Fantje, zadeve in še več | |
Zakonski status | Ločen |
Mož / zakonec | Rizwan Ahmed (trgovec z nepremičninami) |
Otroci | So - Irfan Hči - Muskan |
Nekaj manj znanih dejstev o Shayari Bano
- Kmalu po tem, ko se je leta 2002 poročila z Rizwan Ahmed iz Uttar Pradesha, po poklicu trgovca z nepremičninami, so njene tašče začele zahtevati več denarja in avto. Za ločitev bi ji mož vedno grozil, kadar bi našel kakšno napako v njej.
- Niti sestre se ni smela udeležiti, niti je ni obiskala, tudi ko je bila v istem mestu.
- Bano je zatrjeval, da je bila pod njihovim pritiskom šest splavov. Rekla je, da naj bi jo ubili.
- Ko ji je mož oktobra poslal obvestilo, v katerem je bila trikrat zapisana beseda „talaq“, je oktobra 2015 obiskala starše in na vrhovno sodišče vložila peticijo za prepoved takojšnje trojne talake, poligamije in nikah halala .
- Njen mož je po ločitvi s seboj vzel oba otroka. Vse te razmere so jo prisilile v depresijo. Pozneje se je morala zdraviti zaradi iste in nekaterih drugih bolezni.
- Konec avgusta 2017 je vrhovno sodišče Indije zaključilo zadevo, ki je bila pod nadzorom celotne države. Sodna klop s 5 sodniki, ki je vključevala J. S. Khehar , takratni indijski vrhovni sodnik, je v sodbi 3: 2 razsodil stoletja staro prakso, da krši 14. in 21. člen indijske ustave in da je trojni talak v nasprotju z osnovnimi načeli Korana.
- Kmalu po pridružitvi BJP oktobra 2020 ji je vlada BJP v Uttarakhandu podelila status državne ministrice. Ga. Bano je bila prva muslimanka, ki je na vrhovnem sodišču dvomila o ustavnosti prakse trojne talake.