Mavis Dunn Lyngdoh Starost, smrt, mož, družina, biografija in več

Hitri podatki→ Vera: krščanstvo Starost: 56 let Domači kraj: Mairang, Meghalaya, Indija

  Mavis Dunn Lyngdoh





rakhi videl datum rojstva

Drugo ime Jaz sem Mavis [1] Megalajanec
Polno ime Mavis Patricia Dunn Mawlong [dva] Megalajanec
Poklic politik
Znan po • Biti prva ženska z indijske podceline, ki je postala ministrica
• Biti prva ženska iz plemena Khasi, ki je postala MLA v nerazdeljeni zakonodajni skupščini Assam [3] Monitor Meghalaya
Politika
Politično potovanje • Iz volilne enote Shillong je nastopil na indijskih pokrajinskih volitvah in zmagal kot neodvisni kandidat (1937)
• Pridružil se je vladi Sir Syeda Muhammada Saadulle kot minister v Assamu (1939)
• minister za zdravje Assama (1939)
• Imel portfelje oddelkov za registracijo, industrije in zadruge
• Po porazu na deželnih volitvah končala politično kariero (1946)
Osebno življenje
Datum rojstva 4. junij 1906 (ponedeljek)
Rojstni kraj Mairang, provinca Vzhodni Bengal in Asam, Britanska Indija (zdaj Meghalaya, Indija)
Datum smrti Leto, 1962
Kraj smrti Severovzhodna mejna agencija (NEFA), Indija (zdaj del Meghalaye)
Starost (v času smrti) 56 let
Vzrok smrti Ne poznano
nebesno znamenje dvojčka
Narodnost • Britanski Indijanec (1906 - 1947)
• Indijanec (1947 - 1962)
Domače mesto Mairang, Meghalaya, Indija
Šola • Welsh Mission Girls High School of Shillong
• Brezplačna dekliška šola v Kalkuti
• Šola sv. Tomaža, Kalkuta
• Univerza v Kalkuti (opravljena matura kot zasebni študent)
Visoka šola/univerza • Škofijski kolidž, Kalkuta
• Univerza v Kalkuti
izobrazba(-e) • Diploma srednjega tečaja umetnosti
• Diploma iz umetnosti
• diplomirani učitelj (BT)
• diplomirani pravnik [4] Megalajanec
vera Prezbiterijanstvo (oblika protestantskega krščanstva) [5] Megalajanec
Etnična pripadnost Klan Mawlong, ki je matrilinearni klan plemena Khasi [6] New Indian Express
Odnosi in več
Zakonski stan (v času smrti) Neporočena
družina
Mož/zakonec N/A
Starši Oče - H Dunn
mati - Ka Helibon Lyngdoh (ali Kong Helibon Mawlong; uspešna poslovna ženska)
Bratje in sestre Imela je dve sestri
Drugi sorodniki Edward W. Dunn (gradbeni inženir, član Reda britanskega imperija)

  Mavis Dunn Lyngdoh





Nekaj ​​manj znanih dejstev o Mavis Dunn Lyngdoh

  • Mavis Dunn Lyngdoh je bila indijska političarka, ki je postala prva ženska z indijske podceline, ki je postala ministrica. Bila je tudi prva ženska iz plemena Khasi, ki je leta 1937 postala MLA v zakonodajni skupščini Assam. Leta 1962 je Mavis Dunn Lyngdoh umrla v starosti 56 let v Severovzhodni mejni agenciji (NEFA). [7] Monitor Meghalaya
  • Leta 1935 je britanska vlada uvedla zakon o indijski vladi, ki je leta 1936 določil izvedbo provinčnih volitev v Indiji. Na pokrajinskih volitvah je Mavis Dunn Lyngdoh sodelovala kot neodvisna kandidatka in si zagotovila sedež v zakonodajni skupščini Assam iz volilne enote Shillong.
  • Leta 1939 se je pridružila vladi Assam, ki jo je vodil sir Syed Muhammad Saadulla. Istega leta je postala ministrica v kabinetu in postala ministrica za zdravje. Medtem ko govori o tem, A S Mawlong. generalni sekretar klana Mawlong je dejal,

    Leta 1939 je bila povzdignjena v ministrico v provinci Assam. Tako lahko rečemo, da je bila na celotnem severovzhodu prva ženska ministrica in druga za Vijayo Lakshmi Pandit v državi, ki je postala prva dama ministrica v Indija pred osamosvojitvijo leta 1937.'

  • Kot ministrica za zdravje je Mavis Dunn Lyngdoh nadzorovala ustanovitev Društva Rdečega križa Assam (ARCS). V zakonodajni skupščini je sprejela tudi resolucijo, ki je medicinskim sestram iz zasebnih zavodov omogočila, da postanejo medicinske sestre v državnih bolnišnicah. Leta 1946 je po porazu na deželnih volitvah odstopila z mesta ministrice za zdravje. S porazom je Mavis končala tudi politično kariero.
  • Od leta 1939 do 1945 je bila Mavis imenovana v oddelkih za registracijo, industrijo in zadruge.
  • Leta 1946 je bila Mavisova imenovana za članico odbora, ki je sodeloval v dialogu z britansko in indijsko vlado za ustanovitev federacije držav Khasi.
  • Leta 1947, potem ko se je Indija osamosvojila od Britanije, je Mavis kot članica služila v svetovalnem svetu vlade zvezne države Assam. Tam je vladi svetovala glede delovanja okrožnih svetov.
  • Kasneje je Mavis obiskala več izobraževalnih ustanov v ZDA in Veliki Britaniji, kjer je imela govore študentom. Po nekaj letih bivanja v Združenem kraljestvu se je Mavis vrnila v Indijo.
  • Leta 1962 je v starosti 52 let Mavis Dunn Lyngdoh izdihnila usodni da v Severovzhodni mejni agenciji (NEFA) (danes del Meghalaya), Indija. [8] Megalajanec
  • Mavis ni bila le prva ministrica v indijskem kabinetu, ampak tudi prva ženska iz plemena Khasi, ki je vozila avto. Bila je tudi prva ženska iz plemena Khasi, ki je pridobila diplomo iz prava. [9] Hindujski [10] Hindujski
  • Leta 1947, potem ko je Indija združila Meghalajo vase, se je Mavis Dunn srečala z Sardar Vallabhbhai Patel v Mumbaju, kjer mu je razložila delovanje poglavarjev v severovzhodnih državah in ga prosila, naj ne ukinja poglavarstva na severovzhodu, kot je bilo to storjeno v drugih kneževskih državah v Indiji.
  • Leta 1989 je o njej nastala knjiga avtorja Hamleta Bareha.
  • V Shillongu, glavnem mestu Meghalaye, je vlada Meghlaya leta 2004 preimenovala 700 metrov dolgo cesto, ki se razteza od Mawkharja do Motphrana in Iewduha (ali Bara Bazaarja), v Mavis Dunn Mawlong.
  • Predsednik zakonodajne skupščine Meghalaya Metbah Lyngdoh je leta 2022 napisal pismo glavnemu ministru Conradu Kongkalu Sangmi za postavitev kipa v čast Mavis Dunn Lyngdoh. V pismu je dejal,

    Narod se na slovesnostih ob 75-letnici osamosvojitve spominja vseh neopevanih junakov. Mavis Dunn Lyngdoh ni nič manj kot junakinja in njen prispevek k zdravstvenemu sektorju v severovzhodni regiji si zasluži priznanje. Bila je tudi vzornica ženskam iz marginaliziranih skupnosti v neodvisni Indiji in za pečat v javnem življenju. Vlado bi rad prosil, naj razmisli o postavitvi kipa pokojne Mavis Dunn Lyngdoh v polni velikosti v prostore Državne centralne knjižnice in počasti njen dosežek in služenje našim ljudem.«