Rojstno ime | Hassan Fereydoun |
Vzdevek | 'Šejk diplomat' [1] The Washington Post |
Poklic | politik |
Znan po | Biti sedmi predsednik Irana |
Fizični statistični podatki in več | |
Višina (pribl.) | v centimetrih - 170 cm v metrih - 1,70 m v čevljih in palcih - 5’ 7” |
Politika | |
Politična stranka | Stranka za zmernost in razvoj (1999-danes) |
Politično potovanje | • Rouhani je bil leta 1980 prvič izvoljen v iranski parlament (Madžlis). • Nato je bil pet zaporednih mandatov od 1980 do 2000 izvoljen v iranski parlament. • V svojem četrtem in petem mandatu je Rouhani postal podpredsednik parlamenta ter vodja obrambnega odbora (1. in 2. mandat) in zunanjepolitičnega odbora (4. in 5. mandat). • Od leta 1989 do 2005 je bil Rouhani prvi sekretar SNSC (Vrhovni svet za nacionalno varnost). • Od leta 2000 do 2005 je ostal svetovalec za nacionalno varnost predsednika Mohammada Khatamija. • Leta 2006 je bil izvoljen kot predstavnik province Teheran v četrti mandat skupščine in še vedno opravlja to funkcijo. • Rouhani je bil 5. marca 2013 izvoljen za člana skupščinske 'Komisije za preiskovanje načinov zaščite in varovanja Velayat-e Faqih'. • Na iranskih predsedniških volitvah leta 2013 je Rouhani prepričljivo zmagal in prejel 50,88 % glasovnic. • 3. avgusta 2013 je Rohani postal 7. predsednik Irana. • 20. maja 2017 je bil ponovno izvoljen, potem ko je prejel približno 57 % glasov. |
Največji tekmec | Mohammad Bagher Ghalibaf |
Osebno življenje | |
Datum rojstva | 12. november 1948 |
Starost (kot leta 2019) | 71 let |
Rojstni kraj | Sorkheh, provinca Semnan, Iran |
nebesno znamenje | Škorpijon |
Podpis | |
Narodnost | iranski |
Domače mesto | Sorkheh, provinca Semnan, Iran |
Šola | Rouhani je leta 1960 študiral vero, najprej v semenišču Semnan, nato pa se je leta 1961 preselil v semenišče Qom. |
Visoka šola/univerza | • Univerza v Teheranu • Glasgow Caledonian University na Škotskem |
izobrazba(-e) | • Leta 1972 je diplomiral iz sodnega prava na univerzi v Teheranu. • Leta 1995 je diplomiral na Glasgow Caledonian University na Škotskem z M.Phil. diplomiral iz prava z diplomsko nalogo z naslovom 'Islamska zakonodajna oblast s sklicevanjem na iransko izkušnjo.' • Leta 1999 je Rouhani pridobil doktorat znanosti. doktoriral iz ustavnega prava za diplomsko delo z naslovom 'Fleksibilnost šeriata (islamskega prava) s sklicevanjem na iransko izkušnjo.' |
vera | islam (šiiti) [dva] CNN |
Kasta/sekta | Dvanajst šiitov [3] Svet za politiko Bližnjega vzhoda |
Polemike | • Junija 2013 je britanski dnevnik 'The Guardian' poročal, da je Rouhani imel tudi petega otroka, sina, ki je umrl v neznanih okoliščinah. Nekateri viri so poročali, da je storil samomor 'v znak protesta proti tesni povezanosti svojega očeta z vrhovnim voditeljem Alijem Hamenejem'. Po poročanju savdskega časopisa 'Asharq Al-Awsat' je otrok pustil samomorilno sporočilo, v katerem je rekel: »Sovražim vašo vlado, vaše laži, vašo korupcijo, vašo vero, vaša dvojna merila in vašo hinavščino ... Vsak dan sem bil prisiljen lagati svojim prijateljem in jim govoriti, da moj oče ni del vsega tega. moj oče ljubi ta narod, medtem ko verjamem, da to ni res. Slabo mi je, ko te vidim, moj oče, kako poljubljaš roko Khameneiju.' [4] Skrbnik • Februarja 2018 je Rouhanijev poziv k izvedbi ljudskega referenduma o spornih vprašanjih, da bi rešili politično slepo točko v državi, razjezil konservativce. [5] al-monitor.com |
Odnosi in več | |
Zakonski status | poročena |
Datum poroke | Leto, 1968 [6] yjc.ir |
družina | |
Žena/zakonec | Sahebeh Arabi |
otroci | Sinovi) - 3 (njegov starejši sin si je leta 1992 vzel življenje v znak protesta zaradi očetove tesne povezanosti z iranskim vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem.) [7] ynetnews.com hči - Ima 2 hčerki. |
Starši | Oče - Haj Asadollah Feridon (imel trgovino z začimbami v Sorkhehu; umrl leta 2011) mati - Sakineh Peivandi (umrla leta 2015) |
Bratje in sestre | brat - Hossein Feridon sestra(e) - Ima 3 sestre |
Najljubše stvari | |
Vodja | Ruholah Homeini |
Money Factor | |
Neto vrednost (pribl.) | 500.000 $ (kot leta 2020) [8] Mednarodni poslovni časi |
Nekaj manj znanih dejstev o Hassanu Rouhaniju
- Rouhani je klerik. Hojatoleslam je njegov verski naziv, ki je srednji rang v verski hierarhiji.
- Med iranskim islamističnim gibanjem je začel potovati po Iranu z govori proti vladi Mohameda Reze Šaha Pahlavija. V teh letih so ga večkrat aretirali in mu prepovedali javne govore.
- Leta 1977 je Rouhani pod grožnjo aretacije zapustil Iran in se pridružil ajatoli Homeiniju v izgnanstvu v Franciji.
- V iranski revoluciji leta 1979 se je po svojih najboljših močeh trudil stabilizirati nastajajočo Islamsko republiko in kot prvi korak je začel z organiziranjem neurejene iranske vojske in vojaških baz.
- Med letoma 1980 in 2000, po strmoglavljenju šaha, je bil Rouhani pet mandatov v državni skupščini.
- V letih 1983-88 je bil Rouhani član vrhovnega obrambnega sveta.
- Med iransko-iraško vojno, od 1985 do 1991, je bil Rouhani poveljnik iranske zračne obrambe, od 1988 do 1989 pa je služil kot namestnik poveljnika iranskih oboroženih sil.
- Po iransko-iraški vojni so Rouhaniju leta 1989 ponudili službo na obveščevalnem ministrstvu, vendar jo je kasneje zavrnil.
- Od leta 1989 do 1997 je bil Rouhani predsednikov svetovalec za nacionalno varnost. Od leta 2000 do 2005 je ponovno opravljal isto funkcijo.
- V obdobju dveh let, od 2003 do 2005, je bil Rohani glavni iranski jedrski pogajalec.
- 3. avgusta 2013 je Rouhani postal sedmi predsednik Irana; premagal svojega najbližjega tekmeca Mohammada Bagherja Ghalibafa.
- 27. septembra 2013 je imel Rouhani pogovor z nekdanjim predsednikom ZDA barack Obama po telefonu, prvi neposredni pogovor med voditeljema Irana in ZDA po letu 1979.
- Rouhani je 28. septembra 2015 v svojem nagovoru Generalni skupščini Združenih narodov dejal,
Začelo se je novo poglavje v odnosih Irana s svetom.«
Vendar tudi pravi, da sta Amerika in Izrael delno odgovorna za porast svetovnega terorizma. Nadalje je dejal,
Če ne bi imeli ameriške vojaške invazije na Afganistan in Irak ter neupravičene podpore ZDA nečloveškim dejanjem cionističnega režima proti zatiranemu narodu Palestine, danes teroristi ne bi imeli opravičila za opravičilo svojih zločinov. .”
- 20. septembra 2017 v odgovoru predsedniku ZDA Donald Trump govor na Generalni skupščini ZN; ko je jedrski sporazum z Iranom označil za sramoto za Združene države, je Rouhani pozval k opravičilu prebivalcem Irana za 'žaljive' komentarje in 'neutemeljene' obtožbe, vključno s Trumpovo izjavo, da 'iranska vlada skriva pokvarjeno diktaturo za lažnimi krinko demokracije.'
- Rohani je 22. julija 2018 med nagovorom diplomatov v Teheranu opozoril ZDA, da bo vojna z Iranom-
mati vseh vojn.'
- Po umoru generala Qasema Sulejmanija v napadu z ameriškim brezpilotnim letalom v Bagdadu po ukazu predsednika Donalda Trumpa 3. januarja 2020 je Rouhani francoskemu kolegu povedal Emmanuel Macron v enournem telefonskem pogovoru, da so interesi Amerike v regiji 'v nevarnosti'. Rekel je,
Združene države se morajo zavedati, da so njihovi interesi in varnost v regiji v nevarnosti in da se ne morejo izogniti posledicam tega velikega zločina.«
je karan johar je poročena